Omemba: Valentin Perko

»Če že obstaja določen Perkov filmski stil, potem lahko rečemo, da se skozi njegovo filmografijo vedno vlečejo skrbno sestavljene podobe dognanih filmskih atmosfer, svetlobe, kompozicije in gibanja, ki ne učinkujejo zgolj kot lepe fotografije, temveč kot dognani filmski kadri, kjer je vsa estetska komponenta venomer tudi v službi filmske zgodbe ter njene vizualne nadgradnje.«

»Izjemnemu mojstrstvu svetlobnih atmosfer in gibajočih se slik so bile namenjene številne Badjurove nagrade in tudi dve Kodakovi nagradi.«

»Ko smo film snemali, smo bili na trnih. To je bil moj prvi film in čutiti je bilo tveganje, ker je bil brez besed, kar je bilo takrat neobičajno.«

»Z Matjažem Pograjcem sva bila od začetka odločena, da bo film brez besed. Lepo mi je pripovedovati le skozi sliko, zvok, poglede, veliko se da povedati brez dialogov, to je tudi blizu filmskemu načinu izražanja.«

»Vzor mi je bil Jacques Tati, ki je delal filme tako rekoč brez besed, to se mi je zdelo obenem komično in poetično, in k temu sem težil tudi pri Ekspresu, ekspresu.«

»Šterk se je odpovedal vsemu, le emocijam ne, povedal pa več, kot … No ja, veliko.«

»Ves čas se v bistvu igraš in vidiš en obraz, drug obraz, kjer bi najbolj nekako sedel ... in nato na tem popotovanju od enega do drugega obraza se mi vedno znova vrača nekako k obrazu Gregorja Bakovića.«

»Blizu mi je to, kako me je postavil v tem filmu. Kar zadeva tovrstno komiko, se mi zdi, da je čedalje več iger in filmov, ki ne merijo na komiko, ampak je komika šele posledica.«

»Celoten film je bil posnet v realu v vlaku, kjer ni prostora, svetloba, ki se spreminja vsak ovinek.«